Pri nadzoru nad zdravjem mlečne žleze sta nam v veliko pomoč pregled in analiza podatkov iz katerih lahko izluščimo glavne kritične točke na kmetiji.

Pri tem nam je v veliko pomoč program Keno™-M, ki je bil razvit v sklopu raziskovalne ekipe M-TEAM iz Univerze v Gentu. Program omogoča shranjevanje, analizo in primerjavo podatkov ter izdelavo poročil.

Zajema podatke o somatskih celicah, ki jih uvozimo iz centralne podatkovne zbirke (CPZ) Govedo ter podatke o rezultatih bakterioloških analiz in kliničnih mastitisov.

Podatke se analizira mesečno in tako tudi primerja stanje trenutnega meseca glede na pretekle in se določi, kje se stanje izboljšuje in kje so še vedno potrebni ukrepi.

Nudi nam usmerjen pregled problematike glede somatskih celic, ki jo ločimo na problematiko krav in prvesnic. Vidimo lahko ali visoke somatske celice predstavljajo problem ter kdaj se problematika pojavi; v zgodnji laktaciji (prvih 100 dni), srednji (od 100 do 200 dni) ali pozni laktaciji (nad 200 dni).

Slika 1: Slika prikazuje analizo podatkov, ki smo jo pridobili iz mlečne kontrole v mesecu marcu za kmetijo, kjer molzejo 98 krav in imajo 2 molzna robota. Problematika je razdeljena na somatiko pri prvesnicah (heifer milk SCC) in kravah (cow milk SCC) ter nato še na zgodnjo, srednjo in pozno laktacijo glede na dni v laktaciji. V levem stolpcu je izpisano trenutno stanje, v desnem stolpcu so izpisane vrednosti za prejšnji mesec, puščice pa nam prikazujejo ali se je stanje glede na prejšnji mesec izboljšalo ali poslabšalo (program Keno™-M).

Analiza podatkov glede na stadij laktacije

Če opazimo, da se pri kravah somatske celice povišajo predvsem po telitvi in je pojavnost kliničnega mastitisa pogosta na začetku laktacije pomeni, da moramo pozornost nameniti predvsem dobi presušitve. Preverimo higieno v boksih za presušene živali, način presuševanja, sterilnost postopka vstavljanja tub in čepkov za presuševanje, prehrano za presušene živali predvsem z vidika podpore imunosti, omejimo stres v obdobju telitve in z bakteriologijo določimo glavne povzročitelje, ki vplivajo na povišanje somatike.


Slika 2:  Iz grafa je razvidno, da je večina kliničnih mastitisov v prvih treh mesecih laktacije posledica okužbe vimena v dobi presušitve (povzeto po Bradley in Green, 2000).

Če se problematika pojavlja predvsem na začetku laktacije pri prvesnicah pa se bomo pri ogledu kmetije in zastavljanju ukrepov osredotočili predvsem na vzrejo telic, pogoje za breje telice, navajanje telic v čredo, preprečevanje navzkrižnega sesanje teličkov, omejitvi kontakta med brejimi telicami in kravami v laktaciji ter na določitev glavnih povzročiteljev.

Kronične in nove infekcije

Iz analize podatkov pridobimo tudi informacije glede števila kroničnih in novih infekcij v čredi. Pod kronično okužene štejemo živalih, ki imajo več kot 2 zaporedna meseca povišano somatiko (nad 200.000 SC/ml za krave in nad 150.000 SC/ml za prvesnice). Cij je imeti manj kot 10 % kroničnih živali v čredi. V programu se nam izpiše tudi seznam kroničnih živali, ki jih lahko vsak mesec opazujemo in se na podlagi zaporednega povišanja somatskih celic, rezultatov bakterioloških analiz, ponavljajočih kliničnih mastitisov in drugih težav odločimo o najboljših nadaljnjih ukrepih na ravni posamezne živali. Za vsak mesec se nam izpiše tudi seznam živali pri katerih je prišlo do novega povišanja somatskih celic. To so primerne kandidatke za bakteriološko analizo, poleg tega pa nam procent pove, kako pogoste so v čredi nove okužbe. Cilj je imeti manj kot 5 % novih infekcij v čredi. Če je ta vrednost višja, se osredotočimo na čistočo hleva in krav, primerno molzno rutino, molzne nastavitve, imunost krav, upoštevanje biovarnosti, pregled bakterioloških analiz za določitev problematičnih povzročiteljev in nadaljnjih ukrepov.

Slika 3: Slika prikazuje seznam živali s kroničnim povišanjem somatskih celic (Exiting IMI) ter novim povišanjem somatskih celic ta mesec (New IMI). (Program Keno™-M).


Poznavanje povzročiteljev mastitisa

Za izbiro ključnih ukrepov na kmetiji je zelo pomembno tudi poznavanje situacije glede prisotnosti povzročiteljev mastitisa. Povzročitelje mastitisa glede ukrepov in pristopa k reševanju problematike ločimo na dve glavni skupini in sicer na okoljske in nalezljive povzročitelje. Ta delitev je pomembna zlasti s praktičnega stališča: ukrepi za zatiranje okoljskega mastitisa se razlikujejo od ukrepov za zatiranje nalezljivega mastitisa.
Okoljski povzročitelji so vezani na okolje, zato je tu ključna skrb za higieno. Pomembna je higiena ležišč in čistoča živali, poleg tega pa je pomembna tudi molzna rutina in sicer dobra čistoča seskov pred natikanjem molznih enot ter uporaba razkužila po molži, ki ustvari dodatno zaščito pred vstopom povzročiteljev iz umazanije čez odprt seskov kanalček. Ključno je tudi zagotavljanje dobrega imunskega statusa živali predvsem s prehrano in nadzorom ter preprečevanjem bolezni, ki vplivajo na imunost živali.
Za zatiranje nalezljivega mastitisa je ključen načrt petih točk, ki zajema higieno vimena in primerno molzno rutino, zdravljenje kliničnih mastitisov, presuševanje z antibiotiki, izločanje kronično okuženih krav in primerno vzdrževanje molzne opreme. Pri molzni rutini je pomembno upoštevati ukrepe, ki pripomorejo k zmanjšanem prenosu nalezljivih povzročiteljev med molžo, kot so uporaba ene brisačke za brisanje seskov ene krave, uporaba rokavic med molžo, dobro razkuževanje po molži, vrstni red molže in razkuževanje sesnih enot. V primeru prisotnosti kužnih povzročiteljev v čredi se svetuje določitev posameznih okuženih krav z bakteriološko analizo celotne črede in izvajanje ukrepov na ravni posamezne krave.
Reševanje problematike lahko lažje spremljamo z analizo mesečnih podatkov, kar nam omogoča program Keno™-M.


Slika 4: Slika predstavlja razdelitev povzročiteljev mastitisa na okoljske in nalezljive povzročitelje. Iz slike je razvidno, da se nekateri povzročitelji lahko obnašajo kot nalezljivi in kot okoljski (npr. Str. dysgalactiae). Torej slika ni črno bela, ne gre za dve homogeni skupini, ampak bolj za premico. V skupini koagulazno negativnih stafilokokov (CNS) pa so tako okoljski kot nalezljivi povzročitelji (povzeto po R. Zadoks, PhD, 2002).


Primer reševanja problematike na kmetiji s pomočjo Keno™-M progama

S kmetijo katere podatki so prikazani v nadaljevanju smo začeli sodelovati januarja 2023. Gre za kmetijo z molziščem in 41 molznimi kravami.
Na kmetiji so za molžo uporabljali le brisačo za čiščenje seskov, noben produkt, ki omogoča čiščenje in razkuževanje vimena se ni uporabljal niti pred niti po molži. Prvi korak je bil izboljšanje molzne rutine in sicer uporabe pene za čiščenje in razkuževanje pred molžo, pregled prvih curkov, uporabe ene brisačke za eno kravo za čiščenje seskov in uporaba razkužila po molži. Izvedlo se je tudi vzorčenje celotne črede, kjer je bakteriološka preiskava v večini pokazala prisotnost nalezljivih povzročiteljev mastitisa in sicer Streptococcus agalactiae in Staphylococcus aureus. Najbolj učinkovit pristop k eradikaciji Str. agalactiae na kmetiji je zdravljenje vseh pozitivnih živali naenkrat, kar se je tudi v tem primeru izkazalo za uspešno.
V enem letu sodelovanje so se torej naredile korekcije molzne rutine, čreda se je sanirala glede nalezljivih povzročiteljev, s pomočjo programa Keno™-M pa se je počasi začel zmanjševati tudi seznam živali s kroničnim povišanjem somatskih celic, ki so predstavljale problematiko. Program Keno™-M nam je pri tem nudil pomoč glede izbire pravilnih ukrepov in odločitev na ravni posameznih krav.


Slika 5: Prikaz gibanja somatskih celic skozi leto 2022 pred našim sodelovanjem s kmetijo (modra črtkana črta) in lanskim letom, ko smo januarja 2023 začeli s sodelovanjem in izvajanjem ukrepov (modra polna črta). Vidno je izboljšanje situacije na kmetiji (program Keno™-M).


Zaključek

Za nadzor nad zdravjem mlečne žleze sta nam torej v veliko pomoč pregled in analiza podatkov. Pomembno je, da določimo glavne kritične točke na kmetiji in tako lažje sprejmemo primerne ukrepe. Ključnega pomena je tudi poznavanje bakteriološke situacije na kmetiji, se pravi izvajanje bakterioloških analiz mleka krav. S programom Keno™-M lahko lažje tarčno analiziramo podatke, sprejemamo pravilne odločitve in ukrepe na podlagi vseh informacij, ki jih imamo ter opazujemo rezultate našega dela.

Avtorica: Hana Hrovatin, dr. vet. med., Animalis, d.o.o.