POLETJE PRIHAJA, ACIDOZA TUDI?

Vampova acidoza, ki ji pogovorno rečemo kar zakisanost vampa je ena izmed pogostejših prebavnih obolenj prežvekovalcev. Velja za resno gospodarsko bolezen govedorejskih čred.

Za acidozo lahko zboli vso govedo ne glede na starost, spol ali usmerjenost reje. Pogosta je zlasti pri teletih, visoko produktivnih molznicah ter pitancih.

Tudi letni čas je ne pogojuje, čeprav se pogosteje z njo soočamo poleti vendar o tem nekoliko kasneje.

Kaj pa sploh je acidoza? Acidoza je bolezen, ki nastane zaradi prehranskega neravnovesja, ki vodi v padec pHja v vampu ter porušeno mikrofloro vampa. O acidozi govorimo, ko pH v vampu pade pod 5,5 (normalno se giblje med 6.5 in 7.0).

V grobem ločimo 2 vrsti acidoz:

a)      Akutna acidoza vampa (ARA- ali angleško Acute Rumen Acidosis): 

Najpogosteje zaradi obrokov s preveč presnovljivimi ogljikovimi hidrati. V vampu se razbohotijo mlečnokislinske bakterije, ki producirajo viške mlečne kisline. Ustvari se zelo kislo okolje,  pride do globokega padca pHja v vampu (pod 5.0). Višek kislin se nato preko stene vampa absorbira in tako problem nastane sistemski. Pri živalih se jasno izrazi s popolno neješčnostjo, živali so latergične, nemalokrat imajo napet vamp in diarejo. Temu sledi dehidracija, pospešeno dihanje ter pospešeno bitje srca. V najslabšem scenariju sledi šok ter pogin živali.

b)      Subakutna acidoza vampa (SARA- ali angleško Sub Acute Rumen Acidosis):

SARA je pogosto obolenje v čredah krav molznic. Zanjo je značilen milejši potek, saj zaradi produkcije hlapnih maščobnih kislin (maslene in propionske kisline), padec pHja v vampu ni tako nizek. V praksi kmalu opazimo manjšo ješčnost oz. nihanje le te, občasno diarejo (blato je penasto zaradi mehurčkov zraka, prisotno je tudi neprebavljeno žito, koruza). Ker pH vztraja med 5.2 in 5.6 dlje časa, postane to kroničen problem. Resice vampa se poškodujejo (Slika 1), zmanjša se njihova absorpcijska sposobnost.

Slika 1: Posledice subakutne acidoze vampa.

Prebava vlaknine je posledično tudi otežena. Zaradi zmanjšane absorpcije hranil živali hujšajo (v čredi se pojavi večje število živali s ketozo). Črede s SARO spremlja še padec mlečne maščobe (»milk fat depression«), manjši izplen prireje mikrobnih beljakovin ter padec mlečnosti. Ostale nič kaj manj omembe vredne posledice, ki lahko sledijo so še slabša reprodukcija, padec odpornosti (imunosupresija), dvig števila somatskih celic, več primerov subkliničnih in kliničnih mastitisov (vnetje mlečne žleze). To priložnost lahko krasno izkoristijo še endotoksini in bakterije, ki vstopijo v krvni sistem in naredijo še dodatno škodo (abscesi na jetrih, šepanje zaradi bele linije na parkljih, …) ter s tem povečajo stopnjo izločitev prizadetih živali. 

Do acidoze lahko pride zaradi vrste dejavnikov. Fiziološko se acidoza v določeni meri pojavlja v tranzicijskem obdobju (21 dni pred in 21 dni po telitvi), ko imajo živali omejeno zauživanje suhe snovi. Kar 10 do 30 % vseh molznic v začetnem obdobju laktacije jo lahko dobi. Potek in posledice so odvisne predvsem od prehrane tranzicijskega obdobja ter od hitrosti našega posredovanja in celostnega managementa črede.

Med najpogostejšimi vzroki so nenadna menjava obroka ter povečanje količine močne krme v obroku (v vampu razgradljivi ogljikovi hidrati npr. žita, koruza, sladkorji), tudi premalo ali pa preveč fizično učinkovite vlaknine v obroku (peNDF). Pri premalo peNDF se zmanjšajo ruminacije in proizvodnja sline ter s tem puferacija vampa. Pri preveč peNDF pa je živalim omogočeno prebiranje obroka in s tem »pehanje« v acidozo (Slika 2).

 
Slika 2: Preveč vlaknine na prvem situ (16 mm), premalo materiala za prežvek na drugem situ (8 mm) ter preveč močnih krmil na dnu.

Zlasti poleti, ko živali pesti vročinski stres opažamo, spremembe v vzorcu krmljenja. Živali rajše zauživajo krmo v hladnejših delih dneva. Takrat zaužijejo tudi količinsko preveč na en obrok. To situacijo pomanjkanje pufrov v obroku še dodatno poslabša.

Kako ukrepati zoper acidozi? Ključna je preventiva, dobro opazovanje črede (prežvekovanje, blato, ješčnost, prebiranje, čas ležanja, prireja in vsebnosti mleka) ter pravočasno reagiranje.

Ozrimo se na osnovne pojme, prostor, voda, zrak, krma.

Poskrbimo, da hlevi ne bodo prenaseljeni. V prenaseljenih hlevih prihaja do omejenega dostopa do krme in neustreznih vzorcev krmljenja.

Pogosto podcenjujemo tako imenovani »Cow comfort«, udobje naših krav! Živali, ki imajo na voljo udobna, čista in dovolj velika ležišča z ustrezno ventilacijo ležijo dlje in tudi prežvekujejo dlje.

Vedno naj bo na voljo dovolj čiste vode.

Ne pozabiti na hlajenje (ventilacija, pršenje, tuširanje), ko je to potrebno.

Krmilna miza naj bo pred pokladanjem svežega obroka vedno čista, brez ostankov krme.

Če imamo SARO na čredni ravni poskrbimo, da nikoli ne bodo jasli popolnoma prazne. To spet vodi v prenažiranje, ko je krma ponovno na voljo in temu primeren šok za vamp.  

Krmo tekom dneva dovoljkrat potisniti k živalim. To je zelo pomembno. S tem ukrepom enakomerno čez cel dan privabljamo živali k jaslim.  

Pravočasna korekcija obroka (še pred poletno vročino). Korekcijo uvesti v praksi postopno, počasi, da ne naredimo prevelikega šoka mikrobom v vampu.

Imeti optimalno razmerje med vlaknino (peNDF) in v vampu presnovljivi ogljikovi hidrati v obroku. Redna kontrola obroka z Pennstate siti. S tem ko imamo v obroku vsaj 50 % delcev na 8 mm situ imamo v obroku dovolj peNDF za zadostno prežvekovanje in produkcijo sline, ki velja za naravni pufer.

Če se obrok poleti na jaslih pregreva vključite dodatke proti pregrevanju krme (npr. kalijev sorbat) ali pa če je le možno krmiti 2x na dan.

Dodati žive kvasovke (npr. ProbioSacc) v obrok. Med drugim je za njih značilno, da porabljajo kisik v vampu in s tem ustvarjajo ugodnejše pogoje za delovanje mikrobov v vampu.

Na poletje, ko živali s slinjenjem, znojenjem, pitjem in uriniranjem izgubljajo precej mineralov zagotovite zadosti ustreznih mineralov.

V obrokih imejte zadostno količino pufrov (npr. Phix-up®, soda bikarbona, …). DCAD (ang. Dietary Cation- Anion Difference oz. prehransko kationsko-anionska razlika) poleti dvigniti višje (med 400-450 meq/kg). Tu vam lahko pomaga pHix-up®, krmni dodatek, ki se uporablja za nevtralizacijo odvečne kisline v vampu. Poseben je zaradi svoje sestave. Vsebuje kombinacijo različnih delcev magnezijevega oksida, nekateri delujejo zelo hitro, spet drugi počasneje in dlje časa. Zaradi omenjenega je močan (je kar 3x močnejši kot navadna soda bikarbona, Slika 3), hiter (v manj kot 2 urah) in dolgotrajen (vztraja še po 6 urah). Uporaben tudi za ekološko usmerjene kmetije.

Slika 3: Povprečna vrednost nevtralizacijske sposobnosti (mEq/g) pri pH 5.5 za različne proizvode

Učinkovito pomaga preprečevati acidozo, podpira razvoj celulolitičnih bakterij in izboljša prebavo vlaknine (NDF). Prispeva k oskrbi z magnezijem.

Tudi v obroke govejih pitancev ne pozabite na vključitev pufrov v obroke. Zlasti pri njih, kjer so obroki bogati s škrobom je opaziti, da jih po domače »peče zgaga«, biki postanejo nemirni in nemalokrat prihaja do agresije in neljubih poškodb. Ob vključitvi Phix-up® v njihov obrok lahko pričakujete bolj mirne živali ter manj nepotrebnih poškodb in gospodarske škode.

Avtorica: Karin Zorko mag. inž. zootehnike (Animalis, d.o.o).